Neki soparen dan sem predolgo sedel na izviru Bršlinke. Krasnega Fadejeva predrzna knjiga (v neprepovedani nemški prestavi)* me je bila tako zamaknila, da nisem videl črne nevihte, zbirajoče se nad mojo glavo. Še ko jo opazim, se nadejam, da bom utekel nalivu, ker ni bilo slišati še nobenega grmenja.