Ker je bil sicer surov človek, zraven pa vendar poštenega in dobrega srca, ga ni trla togota ravno dolgo, marveč se mu je začelo po sinu tožiti. Ves vesel tedaj odpre njegovo pismo, pisano iz slavonskih Našic, štirinajst dni po odhodu iz domačije. je dobil brez truda dober zaslužek v gozdovih bogatega plemenitaša Pejačevića.