Če ima kmet tujega človeka rad, mu pomaga z dobrim svetom, s priporoko, včasi tudi z ne koliko goldinarji, ali mu ne daje zlepa svoje hiše in kmetije. Če nima svojih ljudi, zapušča premoženje cerkvi ali za kak koristen zavod, za splošne potrebe, za uboge itd. Mož veli: »Počakajte malo!