Bil je od nog do glave, lep ko pomladni cvet, tanek ko, visok in močan ko. To je izprevidel, da se mora posloviti s čredo, ali kaj trdnega zanaprej ni mogel lahko snovati, ker ga je čaka la skoraj brez dvombe vojaščina. Jako ga je sicer mikalo, pogledati lepi svet, občiti z izkušenimi in pametnimi možmi, ali ga je itak bolela duša, ko je pomislil, koliko ljubih krajev in dobrih ljudi bo moral zapustiti.