Vi pa, fej te bodi, ste ga morda še častili ‒ u hu, hu!« Dalje ne more govoriti, vrže se na tla, grize travo, prst in kamenje; ukloni se in začne ruvati iz zemlje mlade gabre in smreke, odlomi debelo bukovo vejo in mlati z njo zemljo, drevje, sebe in strica. Mož se tako prestraši, da se ne more ne braniti ne besedice ziniti.