in se nista nikoli pokesala, da sta sprejela. Dobivala sta vsako leto trideset goldinarjev in vse brez pobotnic in drugih pisarij in sitnosti iz rok gospoda in, kar je dodal ta častiti človekoljub iz svojega žepa, je bilo dosti obilnejše, kakor sta se nadejala. Tudi to je bila velika sreča, da Markec ni bil ne bolehen ne razvajen otrok.