Ali ko stopim skozi vrata, jo zagledam na mrtvaškem odru. Svetilo ji je šest velikih voščenic in nanjo so dejali najlepšo obleko, ki jo je nosila dan svoje svatbe. Na vsaki strani odra je stala dolga miza, okoli obeh je sedelo vse polno deklet in fantov, ki so igrali in pili in mislili in govorili o vsaki drugi reči, samo ne o smrti in o tem, kar je z njo v zvezi.