Ob enajstih zvečer, in včasi še prej, potihne vse, pri mrliču sedi edina čuvarica vso noč do ranega jutra. In četudi čuje s to žensko še kaka starka, se ne pogovarjata drugega kakor samo svete reči ali pa molita in si bereta iz kakih pobožnih bukev. Zdaj poglejmo, kake čudne šege pa so si nasnovali za take prilike naši dolenjski bratje.