Še veliko let po tisti novi maši so se izgovarjali fantalini in njihove ljubice, če jim je človek to poljubovanje očital: 𠆮, mati, molčite raje, saj je Vragovka dala bušek še novomašniku in se za to ni pogreznila v zemljo.’ O, to je pač stokrat res, ne le enkrat, da se je pred dvajsetimi leti živelo in ljubilo pošteneje kakor zdaj. Toda morebiti še poštena ljubezen ni Bogu povšeči, vsaj moja mu ni bila, sicer bi bil vendar ljudi kako omečil, da bi se ji ne bili tako na pot stavili in jo neusmiljeno razdrli.