Včasi smo se ljubili tako, da smo se prijazno pomenkovali, si podajali kvečjemu za slovo roko; objemalo se je hembrano poredkoma, kvantalo pa nič in kuševalo tudi nič. Navado, kuševati, ali kakor pravite vi, poljubovati se, so imeli v naših krajih samo Ajdovčani, vsi drugi pa smo mislili, kar je tudi res, da je to velik greh, nečast naši veri. Kuševanje je dano za svete reči, da pokažemo svoje največje spoštovanje, zato kušujemo, križ, svete podobe in posvečeno roko svojih mašnikov.