Takrat so kmetje jeli se čutiti za gospode, omišljati si dolge suknje, kaditi cigare, delati si sploh le zidane hiše in jih pokrivati z opeko, obenem pa tudi neusmiljeno zapravljati in narejati dolgove. Pa saj se je od takrat še vreme spremenilo, da ne rodi zemlja več toliko in tako po redu vsako leto, kakor je prejšnje čase. Tudi babam se je zvrtilo v glavi, kakor da jih je vrag obsedel: obleka iz domačega platna se jim zdi preberaška, preveč bodeča; srka se sladki kofek; diši jim le, domačega kruha, božje hrane, so se naveličale.