Tudi stari Šalec bi se rad oženil, ali bo ostal, ker išče lepe, mlade in bogate. Ko grem čez dolgo časa zopet enkrat mimo njegove hiše na Toplice, je sedela zornolična zunaj na trati in se igrala z živim, prezalim detetom. Jaz jo pozdravim, pokažem otroka in pravim: »Želim srečo ‒ vaš strah je bil prazen.«