Tovarišija gleda za nama. Oče se smejejo na vse grlo in vpijejo: ‚To je dobro znamenje, vidim, da gre rada, le naprej, naprej!’ in veste, bila sem tako neumna, da se nisem nič veselila, ko se spet obrne in me nese k vozu nazaj. Preradostno smo tako preživeli tudi drugi dan in drugi večer.