Slišite, zdaj šele je človek moral videti Franceljna, kakšen da je bil ugret od dobre volje, vina, petja in plesa! Ob krajih lica se mu je razlilo, veste, pravo belo mleko in sredi mleka je plavala prava živa kri in po bradi in obrazu so se mu udirale sem ter tja preljubke, majhne jamice, da so vsa dekleta kar obstajala in molče strmela v to lepoto mojega svaka. Ali pa veste, kaj mi je hodilo po vsakem plesu na misel?