Rekel je ponosno: ‚Veste, spoštovana družba! Jaz sem prišel snubit za brata, zato vam govorim vse tako odkritosrčno, da mi pozneje nihče ne bo mogel očitati, da sem pobelil, kar je črno, in pokladal cekine v skrinjo, ki je prazna.’ Oče mu odgovore: ‚Veš, ‒ mi sicer pojdemo, seve, gledat sami na vaš dom, ali že zdaj sem prepričan, da se bomo pogodili lahko in kmalu.