mi poda roko, jaz jo podam njemu; mi ponudi krasen šopek dišečih cvetlic in jaz ga vzamem precej, sama ne vem, kaj mi je prišlo, da se ni sem branila in ne sramovala. Franceljnu se trese nekaj časa beseda, še bolj pa meni, ali ko postane on srčen in zgovoren, postanem tudi jaz srčna in zgovorna in tako je šlo z eno besedo tudi naprej: kakršen je bil on, taka sem bila jaz. Po kratkem pomenku sedemo za mizo, prinese se zajtrk, pozneje kosilo, vina pa, kakor je že navada, za.