Zrl sem ji žalostno v bledi obraz, ona vame pa smehljaje se zadovoljno, kakor da sedi poleg ljubega. Najprej mi je priznala, da govore ljudje resnico: pri možu in pri Šalčevih ljudeh sploh se ji zdi grozno žalostno in pusto. Neprijetno mi je bilo poslušati to zakonsko revo, zato sem zasukal pomenek nekoliko drugam s prošnjo, naj pove rajši to, kako se je hotela možiti in kaj jo je zoper njeno voljo moglo v ta stan prisiliti.