Ko sem drugo leto (1858) dovršil na Hrvatskem svoje opazovanje Bachovega divjaštva, sem krenil iz Zagreba proti zapadu v svojo slovensko domovino. V sem ostal dva dni, da si dam narediti nove čevlje, ker so mi kazali stari že neizlečne rane. Preobuvši se, ostavim zjutraj zarana prijazni in »troedino kraljevino«.