Ko sem se učil na (1849‒53), smo se shajali rojaki v Grlovićevi kavarni, da smo čitali novine in se razgovarjali o sto različnih vprašanjih in rečeh, ki so nas zanimale. Posebno pogostoma je prišel na vrsto pesnik. Vsak je povedal o njem vse, kar je vedel, in često tudi še kaj več.