Sploh je bila ta gospa dobrih rok proti vsakemu revežu, od nje ni šel nobeden brez znatnega daru, včasi je stisnila kakemu siromaku kar celo dvajsetico v roko. To deklo sem tudi vprašal, na katerem jeziku je najrajši govorila njena gospa. Dejala je: »S svojim gospodom se je menila največ po nemško, z otroki pa po kranjsko ali po nemško, kakor ji je prišlo na misel.