Storil sem to ne le iz ugodljivosti proti njiju materi, ampak iz pravega uverjenja, ker so mi dokazovale pripomnje na listih, da obdajajo oba Nilkarja iste misli, in nazori kakor mene. Čim bolj sem ju hvalil in povzdigoval, tem bolj je rasla veselost in zgovornost njiju matere. Ko sem jo vprašal, če bi mi hotela pripraviti kaj južine, je dejala smejoč se: »Oh, pa še kako rada!