Podgorec, ki je te strahote gledal in poslušal, je priporočal svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor in se drznil komaj dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo je bil prinesel s seboj.