Brat ga je dobrovoljno kdaj pokaral: », razuma imaš dosti, razuma, ali kaj pomaga, ko pa nečeš rabiti pameti.« To prijazno očitanje je pomenilo, da je zaničeval Prežir tiste podle umetnosti, s katerimi se dobi na svetu najprej velika služba, imenitnost in bogastvo, in jih zaradi tega zovejo praznoglavci pamet.