Erger‐ skliče vse svoje uradnike in družino ter jim naznani voljo svojo takole: »Jutri zjutraj se z gospo odpeljem. Že dolgo časa me vabi Pomarančar, da bi prišel k njemu in bil za botra njegovemu sinku, katerega mu je Bog podaril šele v pozni starosti, kakor mislimo, po molitvi nekega puščavnika.