Te govorice niso graščaki nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, ne bi jih bila nič brigala, ker je ne bi bili verjeli. Smatrali so svoje kmete za surove divjake, ki nimajo nobenega višjega čuta in hrepenenja in si žele na tem svetu samo ene sreče, da bi se prav do sitega napasli in obenem upijanili.
Kakor vsi plemenitaši je bil uverjen tudi Erger‐, da bi posnemal vsak, kateregakoli bi doletela po kakem naključju grajska čast in oblast.