Tod gredo strmi; tod se vleče dolga, žalostna tokava, v kateri stoji vaša Mrakovica, in na tej strani moli proti nebu navpik ta nesrečna, ogromna pečina, ki jemlje dolini svetlobo in gorkoto blagodatnega sonca. Najprej se morajo tako nagniti, da se bo dobilo dovolj pripravnega prostora za vinstvo in senožeti.« O teh besedah pritisne častiti starec voščeni kupček, ki je pomenil, in zdajci se začuje proti zahodu strašanski polom, kakor da bi se bil podrl mogočen hrib.