Kaj pa še, ko se odpre nasprotno sosednje okence in se prikaže v njem angelska glavica s čarobnim nasmehom, ki bi risa ukrotil, na žarečih ustih, prijatelju sosedu v prijazno dobro jutro! Kako mi preteče dan, sam ne vem; samo to vem, da je lep vsak in da mine prehitro! O kako si mogel biti tako oslepljen, ti sicer tako bistrooki pesnik, kaj te je motilo, da si pel: »Nič se teže ne strpi, nego vrsta lepih dni!«