Zjutraj, ko se nebo žari, zbudi me glasno petje ptičev, spreletavajočih se po drevju pred hišo in po stari vinski trti ob zidu, ki s svojimi gostimi vejami in odrastki prepreza ves zid, najmlajša mladika pa celo k meni sili skozi okno. Sladek duh s cvetočih grajskih gredic me objame, ko odprem okno mlademu dnevu. Krepko se mi širijo prsi, ko diham hladni, vonjavi jutranji zrak, in nova moč, novo življenje se mi budi po vsem životu.