nova beseda iz Slovenije

Josip Stritar: Zorin, poved v sobesedilu:

Ko je te besede izgovoril z nepopisno žalostnim glasom, začne šteti dalje mrtvaška trupla; mene se pa polasti pri tej priči neskončno gorje; žalostneje in žalostneje mi doné iz reke mrtvaški glasovi, bližam se bregu; ko stojim na njegovem robu, ko zrem v temno vodo pod sabo, zgrabi me silno hrepenenje, zdihnem ‒ planem vanjo, in nad menoj se sklenejo črni, grenki valovi!... In tako mi je, kakor bi se bil kopal v solzni reki, kakor bi se bila napojila moja duša z nesrečo in žalostjo, z bedo in trpljenjem vsega človeškega rodu. Ali ‒ in to je moja nesreča ‒ ne najdem besed in bogve ali je tudi takih besed, ki bi izgovorile, kar mi čuti srce.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA