Lep vrt, poln krasnih, živobojnih, ponoči umetno razsvetljenih cvetic, ki polnijo s sladkim, omamljivim duhom mehki poletnovečerni zrak. Ob straneh grmovje, tu pa tam vabeče klopi, na pol skrite v njem. Prijetna godba, ne preglasna, bolj za uho kakor za srce, budi življenje in gibanje v drobnih nožicah, ki se tudi ne dadé predolgo prositi; v sijajni vrté se praznični pari, drugi jih pa gledajo.