Tak »izgubljenec« bil je moj prijatelj. Srce njegovo je bílo za vesoljno človeštvo; kakor svoje čutil je njegove bolečine; čutil je nepopolnost človeške narave, čutil neskončno, neizmerno trpljenje, po vsi zemlji razlito. Bolečine vsega človeštva ali bolje: vsega stvarjenja ‒ saj trpi tudi žival ‒ bile so mu lastne bolečine, ki jih je prenašal, dokler ga ni zapustila moč.