je bila vsa srečna: veselo je skakala in tekala po travnikih kakor, ki je spomladi prvič na paši. Vse ji je bilo novo, vse jo je mikalo; saj je bila ubožica danes prvič pustila temno mestno zidovje ‒ jaz pa sem bil otrok z otrokom. Letal sem z njo po travniku, trgala sva zdaj cvetice, zdaj sva metulje lovila.