Pripravljanje na daljni pot, akoravno sem ji dejal, da prideva še tisti večer nazaj. Nič se naj ne bojim, tolaži me, bode se že tako lepo napravila, da me ne bo treba sram biti sprehajati se z njo, naj naju vidi, kdor hoče. In začne mi naštevati vse svoje obleke: bele, višnjeve, rdeče in pisane in kaj vem vse kake ‒ svoje slamnike in klobuke s peresi in trakovi; popisuje mi vse natanko, kako je to in ono, ter prosi me nazadnje, da naj volim, katero obleko naj vzame.