Jenjalo je bíti, hrepeneti in trpeti blago, zvesto srce. Ugasnilo je na večne čase oko, ki je tako milo, tako prijazno sijalo vsemu svetu, a najmileje, najprijazneje meni, ki sem zdaj sama, zapuščena na svetu! Précej, ko ste nas zapustili, zgruzila se je kakor cvetica na polju, katero je zadela.