Nehotoma človeku pride na misel, da primerja to podobo z Rafaelovo Madono Sikstovo v Draždanski galeriji, ki sluje po vsem svetu. Da ti naravnost povem svojo misel ‒ je gotovo večji umetnik nego Murillo, vsaj bolj sluje, in tudi slavno njegovo Madono, če se ne motim, svet stavi nad Murillovo, vsaj slikarji; pa to je ravno; jaz nisem slikar, s srcem, oprosti mi to besedo, bolj gledam nego z očmi ‒ in »sodnik mi je srcé«! Lepa je Rafaelova Mati božja, lepa nad vse žené ‒ sveta je in čista; ali take si moje srce ne more misliti nje, ki je »pribežališče grešnikov« ali pa, da bolj posvetno govorim ‒ ženski ideal!