Jasne vile ne plešejo ob kresnih nočeh v bledi mesečini in morske deklice ne vabijo več s sladkim petjem umrjočih mladeničev v hrepeneče svoje hladno naročje. Žvenketanje mečev in umirajočih stok ne budi več, kakor nekdaj, nesmrtnih pesmi, katerim se še čudi današnji rod. Brezsrčnim zatiralcem narodov, ki so gazili po človeški krvi, razbojnikom, ki so prežali iz skalnih gradov na mirne, neskrbne popotnike, ne prede več poezija okrog glav »svetle glorije«.