Gorjé pa tebi, kateremu globoče sezajo želje! Dokler te vodi pot po cvetočih travnikih, bo ti prijetna, kratkočasna tovarišica; s sladko govorico ti bo krajšala pot; zdaj in zdaj ti tudi z mehko ročico obriše gorki pot z obraza. A ko prideta do samotnega nočnega gozda, skozi katerega ti je iti ustavi se plaho, gleda nekaj časa, morda celo z mokrim očesom za tabo, potem se vrne zopet nazaj k veselim ljudem!