Vsak živi zase, svoje solze otira, svoje rane zdravi; za svojo srečo hrepeneč hití; tujec, sovražnik mu je, kogar zadene na poti do nje. Človeštvo, prijateljstvo, zvestoba ‒ prazne besede, ki zbirajo pomilovalen nasmeh zrelemu, modremu možu na ustne. Kakor divja bori se v krvavem boju brat z bratom, ljudstvo z ljudstvom za kos zemlje, za puhlo slavo, za kratek čas!