Jaz ne vem soditi, kaj je prav, in zdaj celó ne. Pri meni sodi samo srce, in srce mi pravi, da najostrejši sodnik bi te ne obsodil, tudi moj oče ne ‒ ako ‒ prideš nazaj, samo za eno uro, za eno trenutje, ne več, da te vidim še enkrat, da ti podam roko v slovo. Čuješ, roko v slovo.