O ko bi imel kaj moči do tebe, zarotil bi te za vse, kar ti je bilo nekdaj sveto! Glej ubogo našo domovino, pa zdaj ti ni več v mislih; ko bi se je še spominjal, ko bi ti tlela še iskrica tistega ognja, ki ti je nekdaj zanjo gorel v srcu, ojunačil bi se, in pozabivši svoje bolečine, živel bi zanjo. Kako si ti poznal njene potrebe, kako globoko si tudi čutil bolečine njene, kako si hrepenel pomagati ji, posvetiti ji vse svoje moči!