Neka posebna simpatija me vleče do nje, in ko povzdigne časi molče proti meni svoje velike temne oči, spreleti me neko čudno, sladko čutilo. A to samo časi ‒ po navadi je živa in vesela, pa radovedna kakor. Vse jo, vse bi vedela rada ‒ in ne jenja ‒ prav po žensko ‒ da nazadnje vse spravi iz mene, kar hoče.