Tako sva tudi z že vélika prijatelja. Kadar pridem domov, prileti mi vselej že od daleč naproti; ko se pripognem, da bi jo poljubil, oklene se me okrog vratu in dá mi tak krepak, srčán poljub, da kar zazveni po vsej veži. Če se ji pa zadosti hitro ne pripognem, stori mi z roko táko nepopisno, zapovedljivo znamenje, da se človeku ni moči ustavljati.