Ko molče sede, prime jo mati za roko ter jame tako govoriti: »Glej, ljuba moja, danes si ravno izpolnila sedemnajsto leto. Lepo si dorasla in tudi čedna si dovolj, pa zato gre samo Bogu: tega nikoli ne pozabi. Zaradi tvoje vzreje si ne morem, hvalo Bogu, ničesar očitati; storila sem, kar sem mogla.