Ugibali so, da je mlad doktor, a gotovega ni vedel nihče nič. Živel je molčeč, samoten, zdaj kaj bral, zdaj pisal, a največ sprehajal se po gozdu. Ko sem bolj in bolj mislila nanj, začel se mi je sčasoma smiliti, ker sem ga videla vedno lako žalostnega in samega.