Hodil je po navadi roke križem na hrbtu držeč, oči v tla upirajoč. Videlo se mu je, da ni rad srečaval nikogar, tudi mene ne! Če se me pa le ni mogel ogniti, šel je tih mimo mene, malo hitreje, komaj če je sem in tja malo klobuk premaknil, a videlo se mu je, kako težko mu je bilo to.