A kmalu se zopet zgruzi. Molči nekoliko časa zamišljena in potem začne: »Česar še ni slišal nihče iz mojih ust, to čem povedati tebi, ker ti me boš umela in vredna si vedeti, kdo je bila stara, katera kakor senca skoraj izgine izpred tvojih oči. Rojena sem v velikem mestu, daleč daleč od tod, proti strani, od koder prihajajo žerjavi, ko potujejo na jug.