Zlasti pa so pričale njene nenavadno drobne, gladke roke, da si nikdar kruha ni služila s trdim delom. Govorila je sicer popolnem razumno, a čutilo se je vendar, da njen jezik ni bil od mladosti vajen teh besed, ki jih je tako polno, tako jasno izgovarjala. Imela je pri sosedu majhno sobico, napolnjeno, kakor se je videlo skozi malo okence, s čudno navlako, z rečmi, kakršne se niso videle daleč okrog v tem kraju.