Ali vsaka ženska, tudi najboljša, je že ustvarjena tako, da, kakor zač ne graditi nov dom, novo družino, dela in trudi se, koplje in grabi kakor koklja samo za svojo hišo, za svoj novi rod: tu so njene misli, njeno srce; kar je zunaj tega kroga, to ji je tuje, sovražno? Tako je čutila tudi, da je zdaj, bodisi nova gospodinja še prijaznejša z njo, vendar tujka pod očetovo streho. Sama je bila in tuja vsemu, kar je bilo okrog nje.