Strašen udar otroku, tem strašnejši nji, kateri je preglasno očitalo srce, da ni vsa nedolžna materine smrti! Pomlad je pripeljala v staro Svetinovo hišo novo gospodinjo. Metkin brat je žaloval po svoji materi, kakor je spodobno dobremu sinu; a kmalu potem, saj kmečko življenje ne dopušča dolgega žalovanja, ozrl se je po ženi, katera bi imela biti njemu, kar je bila pokojna mati njegovemu očetu; tako kakor bode moral zdaj on biti hiši to, kar ji je bil nekdaj oče.