Človek še nekoliko časa pogreša, kar je izgubil, in potem se privadi, bodisi tudi desna roka ali celó bistro oko, ter nazadnje mu ostane komaj spomin tega, kar je izgubil. Tako prebije ločitev tudi; ali kaj pa bo z ubogo deklico, kateri je on, kar je ribi voda in ptiču zrak? Ali ne bode venila, ločena od njega, kakor rastlina, izpuljena iz redilne materine zemlje?